Sladki koren EKO* 25 g

 V tradicionalni kitajski medicine se sladki koren (甘草) uporablja kot sestavina zeliščne mešanice, kjer uravnava ostale sestavine te mešanice. Uporablja se za lajšanje spazmodičnega kašlja. V zdravilstvu se uporablja v t.i. Hoxseyevi formuli proti raku, saj deluje adaptogeno, kar pomaga ponastaviti hipotalamus-hipofizno-nadledvično os. Lahko se uporablja tudi pri terapiji nekaterih avtoimunskih bolezni, kot so lupus, revmatoidni artritis, skleroderma in alergije.[18] Dokazano je tudi delovanje glicirizina iz sladkega korena, pri razširitvi dihalnih poti, vnetju pljučnega parenhima in vnetju eozinofilcev v bronhialnem področju, saj stimulira celice imunskega odziva CD4 in CD8.[22] Možna je tudi uporaba v tradicionalni in naravni medicini (naturopatija) pri razjedah v ustih[23] ali pri želodčnih razjedah.

Veliko sladkega korena se uporabi tudi za izdelavo tobačnih izdelkov,[25] saj prispeva k mehkejšemu, slajšemu in bolj izrazitemu okusu tobaka. Pri kajenju nastaja tudi nekaj toksinov, ki jih rastlina vsebuje. Glicirizin širi dihalne poti, kar pomeni, da lahko naenkrat inhaliramo večjo količino dima.

Prekomerno uživanje sladkega korena oz. izvlečkov le tega je toksično za jetra[26] in kardiovaskularni sistem, ter lahko privede do hipertenzije[27] in edema.[28] Občasno se lahko krvni pritisk poveča tudi ob prekomernem uživanju čaja sladkega korena, vendar so ti primeri redki in reverzibilni po prenehanju jemanja droge.

V Italiji (predvsem na jugu) in Španiji je priljubljena ‘sveža rastlina’. Izkopane korenine dobro sperejo in jih žvečijo kot osveževalce daha. V Italiji je pogosta tudi priprava čistega 100% ekstrakta, ki ima bolj intenziven in nekoliko grenak okus. V Kalabriji je popularen liker, narejen iz čistega ekstrakta sladkega korena. Tudi v Siriji je zelo priljubljena pijača iz izvlečka rastline. Energijska vrednost korenine je približno 3,5 kcal/g (15kJ/g).[11] V kitajski kuhinji se pogosto uporablja kot kulinarična začimba za slano hrano. Pogost ga najdemo kot dodatek v juhah ali sojini omaki. Je glavna sestavina zelo znane egiptovkse brezalkoholne pijače, ki se imenuje عرقسوس ('erk-soos'), v Franciji pa iz tega korena pripravljajo tudi sladko pijačo Coco.

Paličice sladkega korena, pridobljene iz korenin, imajo premer med dvema in desetimi milimetri. Čeprav na pogled izgledajo kot navadne lesene palice, so dovolj mehke, da jih lahko žvečimo. V petdesetih in šestdestih letih prejšnjega stoletja so bile v nekaterih deželah (Nizozemska, Danska, Švedska) dostopne v prodajalnah s slaščicami. Po žvečenju paličica razpade na posamezna vlakna in dobi rumenkasto obarvanje. Okus korenine je lahko slan ali sladek, odvisen je od premera posameznih paličic. Tanjše so po navadi nekoliko slane (podoben okus kot salmiak), medtem ko so debelejše bolj sladke.//wikipedia